Mariborske vedute II

Druga izdaja Mariborskih vedut prinaša še več zgodb o Mariboru, o njegovi
neposredni okolici in o Pohorju. V njej so osrednje mesto našla besedila, ki
so jih zbirali in zapisovali ustvarjalci, tesno povezani z Mariborom: Paul
Schlosser, Elza Lešnik, Josip Brinar, Franjo Čiček, Jože Tomažič in Oskar
Hudales. Dodane so še posamezne zgodbe Maje Brodschneider Kotnik, Jakoba
Kelemine, Saše Pergerja, urednic Dušice Kunaver in Brigite Lipovšek ter nekaj
Mariborskih zgodb Valentine Varl, Dušana Tomažiča in Saše Radovanoviča.

V Mariboru in njegovi okolici se nahaja devet lokacij, ki so v izbranih
zgodbah največkrat upodobljene: ruralna območja (pobočje mariborskega Pohorja,
vključno s Habakukom in Poštelo, širši prostor Pohorja) ali urbana območja
(staro mestno jedro, Lent) ali pa krajevno sodijo v mesto, vendar niso
naseljena (Pekrska gorca, Mariborski otok), poseben pomen v veduti Maribora in
njegovi okolici ima reka Drava, ki je hkrati reka, ki hrani ljudi (ribolov,
splavarstvo) in razdvaja (levi in desni breg mesta).


Iz različnih zapisov je razvidno, da na predstavljenem območju ljudje
nepretrgoma živijo že približno 4000 let. Dolga doba poseljenosti ter vpliv
zgodovinskih obdobij in dogodkov v njih je razvidna tudi iz zbranih pripovedk.
Človek namreč ne živi izolirano od svoje okolice, temveč vpliva nanjo, prav
tako pa okolje vpliva na človeka. V zbranih zgodbah se čuti vpliv
politeističnih verovanj ter monoteističnega krščanstva, predvsem prepletanje
obojega. Bajčna in legendna bitja so nam prav zaradi tega, ker si z njimi
delimo bivanjski prostor, precej podobna: nagajiva, prijazna, a tudi
zamerljiva in strašna, kadar človek pokaže svojo neposlušnost do njih.

Naj izpostavimo samo najbolj znane analizirane povedke: Krojaček reši Maribor,
Dravski vodovnik, Ribič hlebca vrže v Dravo, Zlati krompir, Vodovni, Jezernik,
Velikan Vouvel, Dravska roža, Kačja kraljica, Zlati krompir, Pastorka in bela
žena, Sveti Bolfenk in Areh, Začaranci v Pekrski gorci, Slovenska Kalvarija,
Vrag in njegov kozel in Zaklad na Pošteli.

Knjigo zaključuje spremna študija dr. Dragice Haramija. V njej analizira več
aspektov pripovedk, literarno plat ob analizi oblikovnih in vsebinskih
značilnosti besedil in njihovih različic (pripovedovalec, jezikovne prvine,
pripovedno strategijo, tipične like, tipične razlage, odnose med akterji,
idejno plat, kozmološka in religiozna ozadja, slovstveno folkloristiko,
poganska ozadja, spreminjanje skozi čas, zgodovinske okoliščine) in
etnografsko ozadje (pomen za konstituiranje skupnosti) ter njihovo socialno
funkcijo.